Delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile

Do 31. decembra 2023 je bil delavec, ki ni mogel opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav, upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov plače, ki bi jo prejel, če bi delal (80 odstotkov povprečja zadnjih treh mesečnih plač), pri čemer pa nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.

Delavcu manjkajočih ur ni treba nadomestiti.

Izplačana nadomestila plač delavcev je Republika Slovenija delodajalcem povrnila v celoti, upravičenost do povračila nadomestil plač pa je trajala od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.

Odsotnost zaradi osebnih okoliščin

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, med drugim zaradi hujše nesreče, ki zadane delavca, za en dan. Daljše odsotnosti iz tega razloga so lahko urejene v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca. Skupno ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi različnih osebnih okoliščin do največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu. 

Čakanje na delo

Če delodajalec ne more delavcu zagotavljati dela iz poslovnega razloga, ga lahko napoti na čakanje na delo doma.

Delodajalec mora delavcu pisno odrediti začasno čakanje na delo, ki lahko traja največ šest mesecev v posameznem koledarskem letu. V času čakanja na delo mora biti delavec na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo. 

Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F) lahko delodajalec uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo.

Izraba letnega dopusta in kolektivni dopust

Delavec in delodajalec se lahko za namen odsotnosti z dela dogovorita o izrabi letnega dopusta. Delodajalec mora pri odločanju o času izrabe letnega dopusta upoštevati potrebe delovnega procesa, možnosti delavca za počitek in rekreacijo ter družinske obveznosti delavca. Upoštevati mora namen in cilj letnega dopusta ter poskrbeti za primeren način komunikacije - da se predhodno seznani oziroma posvetuje z delavcem ali njegovimi predstavniki o možnostih izrabe in okoliščinah, ki jih mora upoštevati pri izrabi letnega dopusta.

Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače

Neplačana odsotnost ali tako imenovani izredni neplačan dopust je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko. Takšno obliko odsotnosti urejajo le kolektivne pogodbe. Nekatere med drugim določajo, da se morata delavec in delodajalec dogovoriti tudi glede plačila prispevkov pri odsotnosti nad 30 dni.

Odreditev drugega dela in dela na domu

V izjemnih okoliščinah je omogočeno poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju.

Delodajalec lahko: 

• v primeru naravnih in drugih nesreč, če se takšna nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, 
• ko so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, 

tudi enostransko, brez soglasja delavca, začasno odredi drugo delo oziroma kraj opravljanja dela (na primer delo na domu), vendar le dokler trajajo takšne okoliščine. 

Opredelitev pojmov naravne in druge nesreče (na primer potres, poplava in drugi) določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo. Razumljivo pa je, da v primeru, ko mora delodajalec zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov na hitro odrediti delavcem drugo delo oziroma delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti.

Dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče

Delavec je dolžan opravljati delo prek polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda.

Plačana odsotnost za prostovoljce

Prostovoljec, ki je opravljal prostovoljsko delo zaradi odprave posledic poplav in plazov v okviru prostovoljske organizacije, občine, občinskega ali regijskega štaba Civilne zaščite in prostovoljnega gasilskega društva, je imel začasno pravico do dodatne plačane odsotnosti z dela v obsegu največ sedem delovnih dni. Pravico je lahko izkoristil do 31. decembra 2023.

V pristojnosti vsakega delodajalca je, da delavcu prostovoljcu pravilno določi plačo ter da od Uprave za zaščito in reševanje zahteva povračilo nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo. 

Posebnosti glede odsotnosti z dela za javne uslužbence

Odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače (izredni plačan dopust)

Glede na okoliščine posameznega konkretnega primera lahko predstojnik, ki odloča o pravici do nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela, presodi, da je šlo oziroma gre za neodložljive opravke, ko je lahko delavec en dan odsoten z dela s pravico do nadomestila plače. 

Odsotnost zaradi osebnih okoliščin 

Tudi javni uslužbenci v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti imajo pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, med drugim zaradi "hujše nesreče, ki zadane delavca", za en dan. Ali gre v posameznem primeru za hujšo nesrečo, ki je zadela delavca, presoja delodajalec vsakič posebej.  

Javni uslužbenec ne more opravljati dela zaradi višje sile

V primeru trenutne ujme, ki je prizadela območje celotne države, tudi za javne uslužbence velja, da je začasno (do 31. decembra 2023) delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav, upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov plače, ki bi jo prejel, če bi delal (80 odstotkov povprečja zadnjih treh mesečnih plač), pri čemer pa nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače. Delavcu manjkajočih ur ni treba nadomestiti.

Čakanje na delo

Če javnemu uslužbencu ni mogoče zagotavljati dela, se ga lahko napoti na čakanje na delo doma. Javni uslužbenec mora biti v času napotitve na čakanje na delo na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo. Posledično zavrnitev takojšnjega odziva in vrnitve nazaj na delo lahko šteje kot kršitev pogodbenih obveznosti. Javni uslužbenec ima v času čakanja na delo doma pravico zahtevati izrabo letnega dopusta.

Izraba letnega dopusta

Velja enako kot za vse druge delavce. 

Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače (izredni neplačan dopust)

Javni uslužbenec je lahko odsoten z dela brez pravice do nadomestila plače največ 30 dni v posameznem koledarskem letu zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in podobnih prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v organu, zaradi zdravljenja v zdravilišču na lastne stroške in zaradi nege ožjega družinskega člana (če nima pravice do nadomestila plače po predpisih o zdravstvenem zavarovanju), zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah, zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in selitve v drugo stanovanje, zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni, in drugih neodložljivih opravkov, če posebne okoliščine zahtevajo daljšo odsotnost. Takšna odsotnost je pravica javnega uslužbenca in je delodajalec ne more enostransko odrediti.

Odreditev dela na domu 

Tudi javnim uslužbencem, katerih vrsta in narava dela to omogoča in imajo pogoje, je mogoče odrediti delo na domu. V tem primeru ne gre za izvajanje pogodbenih določil v že sklenjenih pogodbah o zaposlitvi, pač pa za samostojno odreditev dela na domu v povezavi s konkretno situacijo, pri čemer lahko predstojnik, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, odredi delo na domu za vse delovne dni v tednu.

Javni uslužbenec, ki opravlja delo na domu, mora prav tako voditi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati delodajalcu, možen pa je tudi poenostavljen dogovor, da delavec sporoča podatke o številu dejansko opravljenih ur dnevno le, če so te drugačne od 8 ur (polni delovni čas).

Delodajalec mora takoj, ko je to mogoče, Inšpektorat za delo obvestiti o opravljanju dela na domu. Obseg obveščanja ni določen, je pa smiselno, da ga obvesti, kdo opravlja delo, kakšno delo, kje ga opravlja in koliko časa je predvideno opravljanje dela na domu.

Ob odreditvi dela na domu pripadata javnemu uslužbencu plača in nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, ob izpolnjevanju pogojev pa tudi povračila stroškov in drugi prejemki iz delovnega razmerja, razen stroškov prevoza na delo in z dela, ker ti ne nastanejo.

Obveznost opravljanja drugega dela

Predstojnik lahko javnemu uslužbencu, ki je zaposlen v državnem organu ali upravi lokalne skupnosti, odredi opravljanje drugega dela, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi oziroma kot izhaja iz delovnega mesta, za katero je javni uslužbenec sklenil pogodbo o zaposlitvi. 

Pri tem mora predstojnik upoštevati:

• podlaga za določitev drugega dela, ki ga mora opraviti javni uslužbenec namesto oziroma poleg dela, ki sodi v opis njegovega delovnega mesta, je pisna odločitev predstojnika (sklep) - drugo delo je torej lahko določeno javnemu uslužbencu le v istem organu (predstojnik organa ne more odrejati dela javnemu uslužbencu v drugem organu);
• drugo delo je mogoče javnemu uslužbencu odrediti le, če je treba drugo delo opraviti zaradi povečanega obsega dela ali zaradi nadomestitve začasno odsotnega javnega uslužbenca;
• s sklepom mora predstojnik določiti tudi vrsto in obseg drugega dela ter čas trajanja drugega dela, kar pomeni, da je mogoče določiti začasno opravljanje drugega dela polni delovni čas ali pa le del delovnega časa;
• pri odreditvi drugega dela mora organ preveriti zahtevnost drugega dela in ugotoviti, ali ustreza strokovni usposobljenosti javnega uslužbenca.

Odreditev opravljanja manj zahtevnega dela

Javni uslužbenec mora v primeru višje sile, naravne in druge nesreče, izjemnega povečanja obsega dela ter v primeru drugih nepredvidljivih razmer začasno, vendar ne več kot tri mesece, opravljati manj zahtevno delo (torej delo, ki ni na ravni strokovne usposobljenosti javnega uslužbenca), če to izhaja iz potreb delovnega procesa in če tako odredi nadrejeni. Javni uslužbenec kljub temu prejema enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu. 

Drugačna razporeditev polnega delovnega časa v posebnih okoliščinah

Možnosti drugačne razporeditve polnega delovnega časa javnih uslužbencev v organih državne uprave v posebnih okoliščinah:

• možnost razporeditve polnega delovnega časa kot dela v izmeni, dela v deljenem delovnem času, kot nočno delo ali drugače, če je to potrebno zaradi potreb delovnega procesa ali za zagotovitev boljše organizacije dela ali zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi dela v izjemnih okoliščinah, in 
• možnost uvedbe dežurstva ali drugačne oblike pripravljenosti za delo v organu ali v njegovi notranji organizacijski enoti (zaradi dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku zaradi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali v izjemnih okoliščinah).

Na voljo je tudi možnost neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve polnega delovnega časa, pri čemer mora biti javni uslužbenec s tem seznanjen najmanj en dan oziroma tri dni pred začetkom.